torek, 12. april 2011

Kam je šlo sonce ali ko Dorimu sončica zagleda sončece ...

To je Dorimu sončica.
Danes je bil tako sivosiv dan, da je bilo še njej dolgčas. Hodila je sem in tja ...


... in posedala po deželi Dorimu.

Zato sem ji posodila knjigo z otroškimi pesmicami, v kateri jo je na zadnji strani čakalo presenečenje - pesmica Uspavanka. To je pesmica o sončku, ki se je ponoči odpravilo spat in zvezdice mu šepetajo, da je noč njihov čas ... Torej. Kaj se zgodi, ko Dorimu sončica zagleda sončece?

***

Bere in zagleda ilustracijo sončka ...
"Sonček?" vstane in si ilustracijo ogleda pobližje ...

"Poglej! Sonček je! Pridi sem!"
"Pa tole pogleeeeej! Takšne žarke ima kot jaz!"
"Še takole poglej!" Ga vidiš?" (navdušeno!!)
"Poglej njegove zvezdice - takšne so kot moje! Pa enake čeveljce imava!" (še bolj navdušena!!)
"Ti kar mirno spančkaj ..." (ga poboža po ličku)
"A lahko imam tole knjigico? Prosim, prosim, prosim ... Samo nekaj dni, dokler se sonček ne zbudi ..."
Kdo bi lahko rekel ne tako ljubkemu pogledu ... Pa počakajmo, kdaj bom dobila nazaj knjigo. Takrat se bo sončece zbudilo in spet posijalo ...



Na fotografijah je knjiga Iščemo hišico avtorice Anje Štefan. Ilustracije v knjigi so delo Ančke Gošnik Godec. (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005)

Ni komentarjev:

Objavite komentar