Ko pride čas, moramo tudi njihove dušice pustiti na drugo stran mavrice, pravijo ...
Zdaj na travnikih, polnih zajčjih smrčkov, nanj pazijo travniške vile ...
(škljoc, škljoc)
Tečka 2: "Rekla si eno! Ne, ne boš !!!"
Hihihi ... Tudi punčke so vremensko občutljive.

***
Bere in zagleda ilustracijo sončka ...
"Sonček?" vstane in si ilustracijo ogleda pobližje ...
"Poglej! Sonček je! Pridi sem!"
"Pa tole pogleeeeej! Takšne žarke ima kot jaz!"
"Še takole poglej!" Ga vidiš?" (navdušeno!!)
"Poglej njegove zvezdice - takšne so kot moje! Pa enake čeveljce imava!" (še bolj navdušena!!)
"Ti kar mirno spančkaj ..." (ga poboža po ličku)
"A lahko imam tole knjigico? Prosim, prosim, prosim ... Samo nekaj dni, dokler se sonček ne zbudi ..."
Kdo bi lahko rekel ne tako ljubkemu pogledu ... Pa počakajmo, kdaj bom dobila nazaj knjigo. Takrat se bo sončece zbudilo in spet posijalo ...

In smo šli!
Takole je izgledalo »pospravljanje« limon. Če je kakšna limona ležala na tleh, se je na vso moč trudila, da jo je spravila nazaj do limonovca …
in jo pripela nazaj na drevo …
Pospravljanje hibiskusovih cvetov …
Uživanje v »lesenem bazenčku« …
Iskanje pravega koščka plaže (kjer je največ srčastih kamenčkov) …
in »železne gobe«!
Že na poti domov pa se je začelo: Kako je lahko v slikalniku toliko slik, saj ni tako velik? Kako pa jih objaviš na najin blog? Kdaj pa jih boš objavila? Zakaj pa jih že nisi? ... In potem ... Kdaj pa dobim omaro? A bo dovolj velika za vse moje stvari? Kje pa jo bosta kupila? A grem lahko zraven? Si jo bom lahko sama izbrala ... In vrnili smo se v naš vsakdan!